Lapis Histriae 2021: rezultati

V razpisnih pogojih smo letos avtorje k pisanju vabili takole:

SOLIDARITÉ

V današnjem času epidemije in pretresov se klic k solidarnosti izvija iz najglobljih čustev, tistih, na katera računajo tudi številni politiki pri procesu konsolidacije „svojega“ ljudstva. Zato pojem zapisujemo samo v francoščini: solidarité. S tem želimo spomniti na zgodovino sodobne Evrope, na integracijske procese, ki v solidarnosti vidijo možnost skupnosti enakopravnih državljanov. Namesto krepitve kolektiva prek žrtve posameznika, solidarnost varuje individualnost, vztraja na kulturi različnosti in se strukturira v vzajemnosti. V času vse večjih družbenih razlik se solidarnost vzpostavlja tik ob vprašanju odgovornosti za ogrožene, trpeče, bolne in prezrte.

V torek, 25. 5. 2021 je strokovna žirija literarnega natečaja Lapis Histriae 2021, ki ga sestavljajo pisateljici Laura Marchig in Tea Tulić ter pisatelj Goran Vojnović, v Kopru objavila rezultate letošnjega natečaja. 

Na 16. Mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo, ki ga organizira Forum Tomizza, je na temo SOLIDARITÉ  letos prispelo 154 besedil v hrvaškem, italijanskem, slovenskem, bosanskem, srbskem in črnogorskem jeziku. 

Žirija je odločila, da nagrado prejme BOJAN KRIVOKAPIĆ (Novi Sad) za zgodbo „Die andere Seite der Welt“.

V ožji izbor za nagrado so se uvrstila naslednja dela:   „Skalpel“  Roberta Raucha (Pulj), „Dnevnik mikrosvemira“ Hrvoja Perice (Split), „Revolucija i ja“ Darka Tuševljakovića (Beograd), „Drevesa v Berlinu“ Veronike Simoniti (Ljubljana) in „Obiteljski album“ Tomislava Ribića (Varaždin).

V knjigo Lapis Histriae 2021, ki bo izšla konec letošnjega leta, bodo uvrščene še naslednje zgodbe: „Nije u redu da pljuješ“ Saše Guberinića (Beograd), „Marijini križevi“ Roberte Nikšić (Cavtat), „Elvira, vsa si v svojem imenu“ Saše Petejan (Koper), „Dietro la porta azzurra“ Francesce Santi (Livorno), „Mi žene se moramo držati zajedno“ Vivien Karlović (Reka), „Pisma iz samoizolacije, neposlana“ Lee Čorak (Zagreb), „Navigacija sloma“ Slaviše Obradovića (Prijedor), „Sanjaš o Berlinu“ Branke Štraus (Reka), „Picciotta“ Benedette Barbetti (Osimo), „Gospa Sajovic gre na oddelek E4“ Manke Kremenšek Križman (Ljubljana), „Qualcuno che mi chiede come sto“ Fulvie Vitale (Trst) in „Una lettera per Claire“ Emanuela Rizzija (Frabosa Sottana).

Nagrada Lapis Histriae znaša 1000, 00 EUR, dobitnik prejme tudi skulpturo akad. kiparja Ljuba de Karine.

Zaradi oteženega prehajanja državnih meja se letošnji Forum Tomizza, ki se tradicionalno odvija v Trstu, Kopru in Umagu v mesecu maju, pomika v začetek oktobra. Dobitniku bo nagrada slavnostno podeljena  8. 10. 2021 v okviru umaškega dela programa.

UTEMELJITEV ŽIRIJE

 V zgodbi „Die andere Seite der Welt“ se brezposelni petintridesetletni učitelj iz Podonavja odzove na oglas za negovalko in za tri mesece odide v neimenovano južno obmorsko mesto. Tam skrbi za petindvetdesetletno Ido Karminski, nekdanjo gimnazijsko profesorico kemije, ki tone v demenco; glavni junak in pripovedovalec ji pomaga pri osnovnih telesnih potrebah in opravilih. Bivanje v hiši nekdaj premožne in vplivne meščanske družine ter občasni stiki s skrbniki razkrivajo glavnemu junaku družbeno življenje, ki ga določajo razredna in medgeneracijska ločenost, umetni nasmeški in dišave ter licemerna uglajenost odnosov, kar je v popolnem nasprotju z vsakdanjimi rituali, ki jih sama doma izvajata glavni junak in Ida Karminski. Glavni junak namreč zelo kmalu zavrne večino družinskih nasvetov in pravil za postopanje s „pootročeno“ in nemočno starko: nenehno ji zastavlja vprašanja in se iz situacije v situacijo odpira Idini  občutljivosti in domišljiji.

Zgodbo Bojana Krivokapića odlikuje nelinearen pripovedni tok: sledimo montaži krajših in daljših prizorov, v središču katerih so dialog, hitra menjava perspektiv in pesniški občutek za ritem in figurativnost jezika. Ta zlomljenost in natrganost pripovednega toka spremljata vstopanje v notranji svet Ide Karminski, v katerem dediščina preteklosti, ki jo junak razbira iz slik, fotografij, predmetov, oblačil in pohištva v hiši – ne obstaja več. Sprožilec Idinega domišljijskega sveta je tudi projekcija odhoda: včasih melanholična, drugič spet obupana želja po begu iz zaprtosti opustelega doma in  lastnega onemoglega telesa. Veličina in humanost zgodbe je v tem, da Idin negovalec, glavni junak in pripovedovalec, zavrne pravila hišnega reda in sprejme vse vloge, ki mu jih Ida zaupa: postane njen sopotnik na imaginarnih popotovanjih, njen učitelj, spovednik, tudi ljubezen iz njenih sanj. Skozi pogovor in ne v tišini, skupaj gradita  dom „auf der anderen Seite der Welt“, na drugi strani sveta.“

* * *

Bojan Krivokapić je bil rojen v Bački Topoli leta 1985. Diplomiral je na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Novem Sadu. Je urednik v založniški hiši Treći Trg. Vodi delavnice kreativnega pisanja.

Objavil je štiri knjige: „Trči Lilit, zapinju demoni“ (kratke zgodbe, Kikinda, 2013), „Žoharov let“ (poezija, Stolac, 2014), „Proleće se na put sprema“ (roman, Beograd, 2017; Sarajevo-Zagreb, 2017) in „Gnezdo dečaka“ (poezija, Beograd, 2019).

Prejemnik nagrad za prozo: Ulaznica (Zrenjanin, 2011), Đura Đukanov (Kikinda, 2012), Edo Budiša (Pazin, 2014), Biber (Sarajevo, Beograd, 2021), ter nagrade Mak Dizdar za poezijo (Stolac, 2013).

Za roman „Proleće se na put sprema“ je leta 2018 prejel Nagrado Mirko Kovač za najboljše delo mladega avtorja v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Črni Gori.

Njegova književna besedila so prevedena v italijanski, nemški, madžarski in angleški jezik.

Živi v Novem Sadu in Dubrovniku.